Ledeniški relief

LEDENIŠKI RELIEF ALI GLACIALNI RELIEF

Ledeniki so glavni preoblikovalec površja. Ledeniki prav tako od nekod odnašajo dele površja in jih drugod odlagajo, zato govorimo o ledeniški eroziji in ledeniški akumulaciji.

Snežna meja oz. ločnica večnega snega je meja ki se ohrani v gorah vse leto. V nižjih delih gorskega sveta se sneg poleti stali v celoti, nad nadmorsko višino, kjer se povprečna letna temperatura giblje okoli 0°C, pa ne več.

Ledenik nastane tam, kjer je večni sneg zaradi lastne teže izpostavljen velikim pritiskom ter večkratnemu taljenju in zmrzovanju in se po več desetletjih sčasoma preobrazi.

Območje poledenitve je območje, pokrito z ledeniki.                                 

Poledenitev skozi prostor in čas

Ločimo dva osnovna tipa poledenitev – gorskega in celinskega. Gorsko poledenitev najdemo le na območjih visokih gorstev, kjer so z ledom pokriti višji deli gora, v dolino pa segajo le posamezni dolinski ledeniki. Tako nastane gorski ledeniški relief.

Celinska ali kontinentalna poledenitev je poledenitev, kjer je z debelim ledenim pokrovom prekrita skoraj vsa celina. Debelina ledu lahko doseže več tisoč metrov.

Pleistocenska poledenitev je zadnja poledenitev, njene posledice lahko opazujemo na današnjem površju. Obdobja poledenitve ali ledene dobe, so se menjavale z obdobji otoplitve ali medledenimi dobami.

Ledeniške erozijske in akumulacijske oblike

Pri vsakem ledeniku ločimo dvoje območij. V zgornjem delu ledenika je območje kopičenja ledu. V spodnjem delu je območje taljenja ledu, kjer se debelina ledu čedalje bolj manjša, dokler se ledenik ne konča s čelom ledenika.

Krnice so velike kotanje skledaste oblike, kjer so ledeniki običajno najdebelejši. Nastanejo iz kotanj, ki jih ledenik s svojo erozijsko močjo zelo poglobi in razširi. Po koncu poledenitve so v njih nastala številna krniška jezera.

Ledeniške razpoke so na strmih pregibih, kjer so ledeniki tanjši in hitrejši, a se le te na položnejši delih spet zapirajo. Nekdanje rečne doline v obliki črke V počasi dobijo značilno obliko ledeniških koritastih dolin v obliki črke U.

Ozek gorski greben nastane iz vmesnega slemena dveh krnic, ki ležita na nasprotnih straneh gorskega slemena in se zadenjsko približujeta druga drugi. Če se zadenjsko zbližajo tri krnice ali več, nastanejo značilni priostreni vrhovi.

Obvisela dolina nastane na mestu, kjer se glavnemu ledeniku pridruži manjši stranski ledenik. Čez tako nastale ledeniške pragove pogosto padajo slapovi.

Fjordi so značilne ledeniške doline, ki jih je po koncu poledenitve zalilo morje.

Ledeniške grbine so večje skalne ovire, ki jih je ledenik na eni strani znižal in močno obrusil.

Ledeniške akumulacijske oblike nastanejo tam kjer ledenik začne odlagati s seboj prineseno gradivo, ki je nesortirano.

Ledeniške groblje ali morene so večji nasipi ledeniškega gradiva. Pod ledenikom se odlaga talna morena, ob bokih pa bočne morene. Srednja morena nastane iz združitve bočnih moren dveh ledenikov.

Ledeniška jezera nastanejo za čelnimi morenami, ker ležijo prečno na dolino. Med značilne akumulacijske oblike sodijo tudi eratske skale ali balvani; to so večje skale, ki so jih ledeniki nosili tudi do več sto km daleč.

Rečnoledeniško ali fluvioglacialnio delovanje – o tem govorimo takrat, kadar izpod ledenikov tečejo ledeniški potoki in reke, ki odnašajo in odlagajo gradivo zunaj območja poledenitve.