Rečni relief

REČNI ALI FLUVIALNI RELIEF

Ločimo dvoje osnovnih oblik rečnega reliefa:

• erozijska (odnašanje)  oblika - deluje v zgornjem toku reke
• akumulacijska (odlaganje)  oblika - deluje v spodnjem delu reke

Rečno delovanje je sestavljeno iz treh faz:

1. EROZIJA (odnašanje): Tekoče vode odnašajo material in dolbejo površje, vendar to dolbenje ni povsod enako intenzivno (odvisno je od intenzivnosti/intenzivnosti rečnega toka in odpornosti kamnin)
2. TRANSPORT (prenos): Pojavlja se v treh oblikah: na dnu reke so največji delci, ki se kotalijo ali delajo s pomočjo tekoče vode manjše skoke naprej. Druga oblika so bolj drobni delci, ki v vodi lebdijo. Sestavljajo veliko večino materiala, ki ga reka prenaša s seboj. Tretja oblika pa so v rečni vodi raztopljene snovi.
3. AKUMULACIJA (odlaganje): V zgornjem toku reke najdemo na dnu struge praviloma večje delce, ki potujejo počasi, v spodnjem toku pa manjše, ki se premikajo hitreje.

Razvoj rečnega reliefa v zgornjem, srednjem in spodnjem toku reke:

~ZGORNJI TOK REKE:V zgornjem toku reke, kjer je strmec največji, se reka vrezuje predvsem v globino. Tu prevladuje globinska erozija. 

Soteska ali deber: Je ozka in globoka dolina v obliki črke V, ki nastane pri globinski eroziji. Vintgar: Je skrajen primer takšne doline, ki je izredno ozka soteska.

Korito: Kadar se reka globoko zareže v dolinsko dno iz živoskalne osnove, široka so le nekaj metrov, vrezana pa so lahko več deset metrov globoko.

Kanjon: Je posebna oblika dolin, ta je zelo globoka in velikih dimenzij, zelo so globoki. Imajo navpične ali stopnjevite stene. Nekateri sodijo med največje svetovne znamenitosti.

Brzice: To so mesta, kjer voda skače čez kamenje in skale. 

Slapovi: tu reke padajo čez navpične stopnje.

~SREDNJI TOK REKE: V srednjem toku reke se strmec zmanjša in reka začne delati zavoje.

Okljuki ali meandri: Zelo močni zavoji.

Stržen: Je pri vsakem zavoju in je del vodnega toka, kjer je hitrost največja.

Bočna erozija: Kjer se stžen prestavi na zunanjo stran in voda začne bočno izpodkopavati breg. Akumulacija (odlaganje) materiala: Na notranji strani zavoja je hitrost bistveno manjša, zato pride do odlaganja materiala, iz katerega nastaja naplavna ravnica.

Dolina z ravnim dnom: Nastane, ko reka z bočno erozijo in akumulacijo razširi in izravna celotno dno doline.

Vršaj: Ko reka odlaga material v obliki pahljačastega nanosa.

Rečna terasa: Nastane, ko reka preide iz bočne erozije in akumulacije nazaj na globinsko in vreže novo globljo strugo, ki jo potem s ponovno bočno erozijo razširi.

~SPODNJI TOK REKE: V spodnjem toku reke je strmec najmanjši, tam reka vijuga ali meandira. Prevladuje akumulacija, na zunanjih delih meandrov pa deluje tudi bočna erozija. Reke se pogosto cepijo v številne rokave, med katerimi nastajajo rečni otoki.

Mrtvi meandri ali mrtvice: So opuščeni meandri, ki jih reka v času visoke vode pušča za seboj.

Delte: So nekakšni podaljški kopnega v morje.

Izgonska struga: Je dvignjena struga.

FLUVIOGLACIALNE TERASE V SLOVENIJI:

•  nastale v času ledenih in medledenih dob
• v Ljubljanski kotlini: reka je kotlino zapolnila z morenskim gradivom, gruščem – v prod; v nasutino vrezovala terase

PODOLŽNI PROFIL REKE

• to je krivulja, s katero prikazujemo rečni strmec od izvira do izliva v morje
•  reka poskuša dobiti čim bolj uravnotežen profil

POSEBNE OBLIKE DOLIN:

• reka teče po ravnini, nato pa mora skozi dvigajoče se gorovje®nastane prodorna dolina (globinska erozija; hidroenergetska izraba)
•  široke suhe struge – vadiji

POJMI:
 POREČJE: OZEMLJE PO KATEREM TEČE REKA S SVOJIMI PRITOKI

POVODJE: OZEMLJE PO KATEREM TEČEJO REKE V ISTO MORJE

RAZVODNICA: ČRTA, KI LOČI DVE POREČJI ALI POVODJI (jasno določena, nedoločena: VILIČENJE, KRAS, DOLINSKO RAZVODJE)

MELIORACIJA: IZBOLJŠEVANJE ZEMLJE, REČNE STRUGE, IZSUŠEVANJE, NAMAKANJE