Srednješolska geografija

OBALNI RELIEF Morski valovi so najpomembnejši preoblikovalci obal. Razvijejo se na odprtem morju, takrat, kadar je veter dovolj močan in piha dovolj dolgo, da imajo dovolj veliko razdaljo za nastanek. Bolj ko postaja plitvo krajši so valovi in manjša je njihova hitrost. Morska erozija ali abrazija je proces, kjer je odnašanje močnejše in se obala razdira oz. krči. Morska akumulacija je proces, kjer je močnejše nanašanje in se obala gradi oz. širi. Rti so skrajni deli polotokov. Tisti deli valov, ki trčijo na rte, se zaustavljajo, stiskajo in spodjedajo obalo; zato na rtih nastanejo strma pobočja – klifi . Peščena morska obala ali žal nastane tam, kjer začnejo valovi odlagati material v za njih preplitvi zalivski vodi. Običajno to imenujemo kar plaža. Klifi in njihov razvoj Nastanejo z abrazijo. Morski spodmol nastane takrat, ko morski valovi spodjedajo klif v spodnjem delu. Zgornji deli klifa se zaradi gravitacije rušijo. Abrazijska polica se izdeluj...

LEDENIŠKI RELIEF ALI GLACIALNI RELIEF Ledeniki so glavni preoblikovalec površja. Ledeniki prav tako od nekod odnašajo dele površja in jih drugod odlagajo, zato govorimo o ledeniški eroziji in ledeniški akumulaciji . Snežna meja oz. ločnica večnega snega je meja ki se ohrani v gorah vse leto. V nižjih delih gorskega sveta se sneg poleti stali v celoti, nad nadmorsko višino, kjer se povprečna letna temperatura giblje okoli 0°C , pa ne več. Ledenik nastane tam, kjer je večni sneg zaradi lastne teže izpostavljen velikim pritiskom ter večkratnemu taljenju in zmrzovanju in se po več desetletjih sčasoma preobrazi. Območje poledenitve je območje, pokrito z ledeniki.                                  Poledenitev skozi prostor in čas Ločimo dva osnovna tipa poledenitev – gorskega in celinskega . Gorsko poledeni...

KRAŠKI RELIEF Na apnencu se razvije poseben tip reliefa – kraški relief ali na kratko kras . Vode ne tečejo več po površju ampak skozi razpoke v kamnini prenikajo v notranjost. Korozija ali kemično preperevanje je raztapljanje apnenca z vodo. Čista voda lahko sicer raztopi le malo apnenca, kadar pa se veže z ogljikovim dioksidom nastane šibka ogljikova kislina, ki raztapljanje zelo poveča. Siga je kamnina, ki jo vidimo kot nekakšno prevleko na jamskih stenah, kapniki pa so podolgovate tvorbe sige. Lehnjak ali travertin je luknjičasta kamnina, ki je kemično enaka kot siga v jami, le da je lažja. Nastaja na brzicah, kjer voda teče čez pragove, porasle z mahom. Kraški ravniki so uravnani deli površja, kraške planote pa so dvignjeni nad okolico. Beseda kras (z malo začetnico) pomeni tip površja z navedenimi značilnostmi, Kras (z veliko začetnico) pa je slovenska pokrajina med Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom. Površinski kraški pojavi in pretakanje vode Med ...

REČNI ALI FLUVIALNI RELIEF Ločimo dvoje osnovnih oblik rečnega reliefa: erozijska (odnašanje)  oblika - deluje v zgornjem toku reke akumulacijska (odlaganje)   oblika - deluje v spodnjem delu reke Rečno delovanje je sestavljeno iz treh faz : EROZIJA (odnašanje): Tekoče vode odnašajo material in dolbejo površje, vendar to dolbenje ni povsod enako intenzivno (odvisno je od intenzivnosti/intenzivnosti rečnega toka in odpornosti kamnin) TRANSPORT (prenos): Pojavlja se v treh oblikah: na dnu reke so največji delci, ki se kotalijo ali delajo s pomočjo tekoče vode manjše skoke naprej. Druga oblika so bolj drobni delci, ki v vodi lebdijo. Sestavljajo veliko večino materiala, ki ga reka prenaša s seboj. Tretja oblika pa so v rečni vodi raztopljene snovi. AKUMULACIJA (odlaganje): V zgornjem toku reke najdemo na dnu struge praviloma večje delce, ki potujejo počasi, v spodnjem toku pa manjše, ki se premikajo hitreje. Razvoj rečnega reliefa v zgornjem, sr...