Kraški relief

KRAŠKI RELIEF

Na apnencu se razvije poseben tip reliefa – kraški relief ali na kratko kras. Vode ne tečejo več po površju ampak skozi razpoke v kamnini prenikajo v notranjost.

Korozija ali kemično preperevanje je raztapljanje apnenca z vodo. Čista voda lahko sicer raztopi le malo apnenca, kadar pa se veže z ogljikovim dioksidom nastane šibka ogljikova kislina, ki raztapljanje zelo poveča.

Siga je kamnina, ki jo vidimo kot nekakšno prevleko na jamskih stenah, kapniki pa so podolgovate tvorbe sige.

Lehnjak ali travertin je luknjičasta kamnina, ki je kemično enaka kot siga v jami, le da je lažja. Nastaja na brzicah, kjer voda teče čez pragove, porasle z mahom.

Kraški ravniki so uravnani deli površja, kraške planote pa so dvignjeni nad okolico.

Beseda kras (z malo začetnico) pomeni tip površja z navedenimi značilnostmi, Kras (z veliko začetnico) pa je slovenska pokrajina med Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom.

Površinski kraški pojavi in pretakanje vode

Med najznačilnejše površinske oblike sodijo kraške globeli, ki so različnih dimenzij.

Vrtače so majhne globeli skledaste ali lijakaste oblike. Deževnica se v njih steka proti lijakastemu dnu, zato je tam korozija najmočnejša, in dno vrtače se počasi poglablja. Če se udre jamski strop, nastane udorna vrtača ali koliševka, ki ima prevej navpične stene.

Uvale so več sto metrov široke globeli, največja so kraška polja, ki se raztezajo v dolžino nekaj km.

Presihajoča jezera nastanejo s poplavami ki so redne ali trajajo več časa.

Kraški izviri so običajno precej vodnati. So na pobočjih, kjer se zgoraj ležeči skladi iz prepustnega apnenca stikajo s spodaj ležečimi neprepustnimi kamninami, ki sestavljajo podlago, po kateri voda priteče na plan.

Ponikalnice v številnih okljukih prečkajo polja, in na drugem koncu poniknejo v požiralnikih ali ponorih. To so ponekod prave požiralne jame, v katere izginjajo cele reke, drugod pa vrtačam podobne oblike na dnu polja, ki jih imenujemo ponikve.

Suhe doline so posebna oblika dolin in so brez tekoče vode. Ne smemo jih zamenjevati s slepimi dolinami. To so povsem normalno izoblikovane doline rek, ki tečejo po neprepustni podlagi, ko pa pridejo na apnenec, poniknejo in doline se slepo končajo.

Podzemeljski kraški pojavi

Brezna so nekakšna vez med kraškim površjem in podzemljem. Nastala so z razširjanjem navpičnih razpok.

Vodoravne kraške jame so velikanske podzemeljske votline. Izoblikovale so jih tudi podzemeljske reke s svojo rečno erozijo.

Vodne jame so jame, skozi katere tečejo podzemeljske reke. Če se reke prestavijo na nižji nivo, postanejo suhe jame.

Stalaktiti – kapnik visi s stropa. Stalagmit – kapnik raste s tal. Kapniški steber – 2 kapnika skupaj.

Vrste krasa

Glede na debelino apnenčevih skladov lahko ločimo globoki ali popolni kras ter plitvi ali nepopolni kras. Na prvem se razvije zelo veliko kraških pojavov, na drugem pa precej manj, prvega najdemo na visokih kraških planotah, drugega na nizkih kraških ravnikih. Ena izmed posebnih oblik krasa je visokogorski kras. Ker površje ni prekrito s prstjo in rastlinstvom, je delovanje korozije na golem skalnem površju toliko izrazitejše. Tako nastanejo posebne oblike. Med najmanjše sodijo žlebiči (majhni vzporedni žlebovi na nagnjenih skalnih površinah) in škraplje (z globokimi brazdami razjedeno vodoravno površje). V visokogorju najdemo namesto vrtač kotliče (globeli z zelo strmimi ali navpičnimi pobočji), večje globeli skledaste oblike imenujemo konte.

Tropski ali stožčasti kras se je razvil v posebnih razmerah vlažnega in vročega podnebja. Tu se dvigajo skalnati stožci, visoki več sto metrov.