Obalni relief

OBALNI RELIEF

Morski valovi so najpomembnejši preoblikovalci obal. Razvijejo se na odprtem morju, takrat, kadar je veter dovolj močan in piha dovolj dolgo, da imajo dovolj veliko razdaljo za nastanek. Bolj ko postaja plitvo krajši so valovi in manjša je njihova hitrost.

Morska erozija ali abrazija je proces, kjer je odnašanje močnejše in se obala razdira oz. krči.

Morska akumulacija je proces, kjer je močnejše nanašanje in se obala gradi oz. širi.

Rti so skrajni deli polotokov. Tisti deli valov, ki trčijo na rte, se zaustavljajo, stiskajo in spodjedajo obalo; zato na rtih nastanejo strma pobočja – klifi.

Peščena morska obala ali žal nastane tam, kjer začnejo valovi odlagati material v za njih preplitvi zalivski vodi. Običajno to imenujemo kar plaža.

Klifi in njihov razvoj

Nastanejo z abrazijo.

Morski spodmol nastane takrat, ko morski valovi spodjedajo klif v spodnjem delu.

Zgornji deli klifa se zaradi gravitacije rušijo.

Abrazijska polica se izdeluje pod klifom. Na njej se odkrušeno gradivo kopiči, zaradi udarne moči valov in skalnega premeščanja pa se počasi zaoblja in zmanjšuje.

Nastanek nekaterih značilnih akumulacijskih oblik.

Zemeljske kose nastanejo tam, kjer vzporedno z obalo teče obalni tok, pod nagnjenim kotom pa v približno isto smer pihajo vetrovi z morja.

Lagune so posebne plitvine, ki nastanejo za podolgovatimi peščenimi nasipi.( za zemeljskimi kosami)

Obalne sipine se vlečejo vzporedno z obalno črto. Tukaj ne gre za morsko temveč za vetrno

akumulacijo. Nastale so od obalah z obsežnejšimi plitvinami.

Tipi obal in njihov pomen za človeka

Ločimo dva tipa obala – visoke ali abrazijske obale ter nizke ali akumulacijske.

Posebni tipi obal:

Dalmatinski tip obale poteka vzporedno s slemenitvijo oz. geološko zgradbo bližnjega kopna.

Riaški tip obale poteka prečno na slemenitev. Najdemo ga na JZ Irski, Španiji, obalah Male Azije idr.

Fjordski tip obale je značilen za območja nekdanje poledenitve. Imajo strma ali navpična pobočja. Neugodno je za poselitev. So velika ovira za cestni promet. (Norveška)

Estuarijski ali lijakasti tip obale sestavljajo ustja rečnih dolin, ki se lijakasto razpirajo proti morju. So bol plitvi in manj strmi. Značilni za atlantske obale Francije, Nemčije.

Lagunski tip obale nastane tam, kjer zemeljske kose ali nizi podolgovatejših peščenih otokov zapirajo podolžne zalive – lagune. (Benetke, ZDA)

Deltasti tip obale je tam, kjer so rečne delte. (Missisipi, Nil, Donava). Gradnja pristanišč ni mogoča.

Koralni tip sodi že med posebne tipe obal, saj ne nastane zaradi delovanja morja, ampak iz ogrodij koral. (veliki koralni greben v Avstraliji). Posebna vrsta koralnih otokov so atoli, nekakšni obroči iz podolgovatih koralnih otokov, sredi katerih je laguna.